-
1 sight
1. noun1) (the act or power of seeing: The blind man had lost his sight in the war.) vid2) (the area within which things can be seen by someone: The boat was within sight of land; The end of our troubles is in sight.) vidik3) (something worth seeing: She took her visitors to see the sights of London.) znamenitost4) (a view or glimpse.) prizor5) (something seen that is unusual, ridiculous, shocking etc: She's quite a sight in that hat.) nenavaden prizor6) ((on a gun etc) an apparatus to guide the eye in taking aim: Where is the sight on a rifle?) muha2. verb1) (to get a view of; to see suddenly: We sighted the coast as dawn broke.) opaziti2) (to look at (something) through the sight of a gun: He sighted his prey and pulled the trigger.) nameriti•- sight-seer
- catch sight of
- lose sight of* * *I [sáit]nounvid, figuratively oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost; plural znamenitosti ( of a town kakega mesta); colloquially nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje; photography iskalo; colloquially masa, množina, kup; American slang šansain sight — v bližini, na dosegu, na dogleduat (first) sight — na prvi pogled, brez pripraveout of sight — iz vida, zunaj obzorjawithin sight of — v vidiku, v vidua (long) sight colloquially (zelo) mnogo ( of money denarja)a sight for sore eyes — zelo prijeten prizor (pogled), privlačna osebasight unseen figuratively maček v žaklju; kupljen na slepothe loss of sight — izguba vida; oslepitevsecond sight figuratively preroški darout of my sight! — izgubi se mi izpred oči!out of sight out of mind — daleč od oči, daleč od srcait is a sight better than it was — mnogo bolje je, kot je biloit was quite a sight! — bil je to prizor za bogove!to catch sight of — zagledati, ugledati (koga, kaj)to find favour in s.o.'s sight — pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komuto get sight of s.o. — zagledati, opaziti kogato heave in sight — pojavljati se, prikazovati se, postajati videnwhat a sight you look! — kakšen pa si!, kot strašilo si videti!to lose sight of — izgubiti iz vida, ne več videti, figuratively pozabitito make a sight of oneself — smešno se obleči, osmešiti seto play (to sing) at sight — igrati na prvi pogled, brez pripraveto put out of sight — skriti, ne posvečati pozornostito see the sights — videti, ogledati si znamenitostito take a sight — nameriti, ciljati; obrniti pogledto take a sight at s.o. slang osle pokazati komuII [sáit]transitive verbzagledati, ugledati, opaziti, opazovati, ogledovati; meriti višino zvezde; vzeti na muho, pomeriti na, ciljati, vizirati; commerce predložiti ali akceptirati (menico); transitive verb vizirati, ciljatiyou should sight before you shoot — najprej pomeri (premisli), nato ustreli (stori) -
2 precious
['preʃəs](of great value: precious jewels.) dragocen- precious stone
- precious few/little* * *I [préšəs]adjective ( preciously adverb)dragocen, drag (kamen); plemenit, žlahten (kovina); ljub, drag; figuratively nenaraven, afektiran; colloquially lep, popolnmy precious! — ljubezen moja!II [préšəs]adverb colloquially nenavadno, vražje, zelo -
3 street
[stri:t]1) (a road with houses, shops etc on one or both sides, in a town or village: the main shopping street; I met her in the street.) ulica2) ((abbreviated to St when written) used in the names of certain roads: Her address is 4 Shakespeare St.) ulica•- street directory
- be streets ahead of / better than
- be up someone's street
- not to be in the same street as* * *[stri:t]1.nounulica, cesta; obsolete deželna cesta; vozišče, cestišče; ljudje na cesti ali prebivalci določene ulicestreets ahead, streets better figuratively colloquially daleč boljši (močnejši)not in the same street with figuratively colloquially neprimerno slabši, ki se ne da primerjati z; (borza) zaključen po zaprtju borzeman in the street — človek z ulice, poprečen, navaden človckwoman of the streets — pocestnica, prostitutkathis is not up my street colloquially to se me ne tiče; to ni zame, to mi ne ležito go on the streets figuratively iti na cesto, postati prostitutkato have the key of the street — biti na cesti, biti brezdomecto live in the street — biti stalno na poti, nikoli ne biti domato walk the streets figuratively biti pocestnica, prostitutkadon't walk in the street! — ne hodi po vozišču (cestišču)!to turn s.o. out into the street — postaviti koga na cesto, vreči koga iz stanovanja;2.adjectiveuličen, cestenstreet sale — prodaja na cesti (ulici); (borza) kratkoročen, v prostem prometu, poborzni -
4 be streets ahead of / better than
(to be much better than.) biti daleč boljšiEnglish-Slovenian dictionary > be streets ahead of / better than
-
5 that
1. [ðæt] plural - those; adjective(used to indicate a person, thing etc spoken of before, not close to the speaker, already known to the speaker and listener etc: Don't take this book - take that one; At that time, I was living in Italy; When are you going to return those books?) ta2. pronoun(used to indicate a thing etc, or (in plural or with the verb be) person or people, spoken of before, not close to the speaker, already known to the speaker and listener etc: What is that you've got in your hand?; Who is that?; That is the Prime Minister; Those present at the concert included the composer and his wife.) oni3. [ðət, ðæt] relative pronoun(used to refer to a person, thing etc mentioned in a preceding clause in order to distinguish it from others: Where is the parcel that arrived this morning?; Who is the man (that) you were talking to?) ki; kateri4. [ðət, ðæt] conjunction1) ((often omitted) used to report what has been said etc or to introduce other clauses giving facts, reasons, results etc: I know (that) you didn't do it; I was surprised (that) he had gone.) da2) (used to introduce expressions of sorrow, wishes etc: That I should be accused of murder!; Oh, that I were with her now!) da bi5. adverb(so; to such an extent: I didn't realize she was that ill.) tako- that's that* * *I [ðæt, ðóuz]1.pronoun (plural those) (kazalni) ta, to; oni, -a, -oand that — in to, in sicerat that — vrh tega, poleg tega, colloquially pri temfor all that — pri vsem tem, kljub vsemu temuthis, that, and the other — to in ono, vse vrstethat which... — to (ono), kar...to that degree that — do tolikšne mere, da...that's it! — tako je prav! tako je treba!that's right! — takó je! točno! res je!; vulgar daand that's that! colloquially in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!that's what it is — saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec(is) that so? — ali res? je (to) res tako?that's the way! — tako je prav!that is because — to je zato, kerthat's a dear! — to je lepo od tebe!what of that? — (pa) kaj za to?what's that noise? — kakšen hrup je to?let it go at that — colloquially pustimo to, kot jewhy do you run like that? — zakaj tako tečeš?I went to this and that doctor — šel sem k več zdravnikom;2.adverb colloquiallytakó (zelo)that angry (small, tired) — tako jezen (majhen, utrujen)II [ðæt, ðət]pronoun relative (plural that)1.ki; kateri, -a, -o; ki ga, ki jo, ki jih; katere, katera;2.karall that everything that — vse, karthe best that — najboljše, karmuch that — mnogo (tega), karnothing that — nič, karno one that — nihče, kithe book that I sent you — knjiga, ki sem ti jo poslal; kithe man that bought the house — (tisti) človek, ki je kupil hišothe lady that he is acquainted with — gospa, s katero se poznathe fool that he is! — takšen bedak!heraldry husband that is to be — njen bodoči mož (soprog)Mrs. Black, Miss Brown that was colloquially gospa Black, rojena BrownMrs. Jones that is — sedanja gospa Jonesfor the reason that — iz razloga, zaradi kateregathe day (that) I met him — na dan, na katerega (ko) sem se seznanil z njimIII [ðæt]conjunctionda; da bi; (zato) ker; koin order that, to the end that — da biso that — tako, danow that — sedaj, koI am sorry that you can't come — žal mi je, da ne morete pritiwe eat that we may live — jémo, da bi mogli živetihe lives that he may eat — on živi, da bi mogel jestiI was so tired that I fell asleep — bil sem tako utrujen, da sem zaspalnow that we know the reason — sedaj, ko vemo za razlogit is 3 years that she went away — tri leta je, da (odkar) je odšlaat the time that I was born — v času, ko sem se rodilit is rather that — prej (je), kernot that it mightn't be better — ne, ker ne bi moglo biti bolje
См. также в других словарях:
nêsti — nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
in — vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napréj — prisl. (ẹ̄) 1. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek, ant. nazaj: nagniti se naprej; hoditi z naprej sklonjenim telesom; nekoliko naprej štrleče ustnice / pasti z obrazom naprej // izraža premikanje od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poglèd — éda m (ȅ ẹ) 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom // nav. ekspr. to dejanje glede… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridobíti — ím dov., pridóbil (ȋ í) 1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sónce — a s (ọ̑) 1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna // to nebesno telo, kot se vidi z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štrléti — ím nedov. (ẹ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika